Trenutek se je zagozdil
med špranje časa.
Odtrgal je poslednji tram slovesa.

Ne bo ga. Noče priti. Noče oditi.

Trenutek se je obesil
na pajčevinasti dan.
Opleta z postaranimi
okončinami in se bori.
Izginil bo v velika črna usta.

Potem se bodo vse časovne ceste
zlile v eno križišče.
Vse ljubezni se bodo zlile
v eno samo veliko Ljubezen.
Meje bodo izginile.

Luna pa bo opazovala svobodno
krohotajoči svet.

Silva Langenfus