Sence so se daljšale in kot kakšne kače
lezle proti vzhodu.
On pa je stal nepremično zazrt v vse temnejšo modrino morja v
daljavi.
Na obzorju je sonce še zadnjič zažarelo v vsej svoji krasoti van
Goghovih sončnic.
Velikansko se mu je zazdelo.
Ogromno.
Ogromno, kot ljubezen, ki jo je čutil do Nje.
Ogromno, kot sreča, ki ga je navdajala ob vedenju,
da ljubi ljubljen.