Sonce

Sence so se daljšale in kot kakšne kače lezle proti vzhodu.
On pa je stal nepremično zazrt v vse temnejšo modrino morja v daljavi.
Na obzorju je sonce še zadnjič zažarelo v vsej svoji krasoti van Goghovih sončnic.
Velikansko se mu je zazdelo.
Ogromno.
Ogromno, kot ljubezen, ki jo je čutil do Nje.
Ogromno, kot sreča, ki ga je navdajala ob vedenju,
da ljubi ljubljen.

In takrat je zaznal,
da tudi sam žari.
Kot sonce.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 07. 12. 2010 ob 10:07
  • Prebrano 826 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 419

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!