Ko se nekoč skotališ po trdem bregu
in te bodo odnašale stoletne vode.
Takrat ne zapiraj črnih ust.
Ko se boš kotalila kot goreče meso,
skozi trnje svojega življenja.
Takrat ne zastiraj rumenih oči.
Ko ti bodo mrhovinarji trgali
poslednjo živost iz modrih lic.
Takrat ne zatiskaj glasu,
Kriči, vpij, prikliči vse zvoke sveta.
Ne pusti v sebi ničesar.
Bodi to, kar si bila v vsem svojem
brezglavem hotenju.

Silva Langenfus