sonce prepogosto zaide v žalost
in narava nenehno joče

verjamem da bi zemlja rada
slino hinavcev s sebe sprala
napita z našimi kemikalijami ter
izpuhi motornih sprejev
ob poteh po katerih se ljudje
skrajno sebično prevažamo polni
nenasitnih potreb in iluzornih želja
da si olajšamo svojo nizko slo pohote
po materialnih dobrinah
stalno ponavljajoč se z isto fanatično
filozofijo o svojem bednem smislu
s katerim se parimo
živimo in preživljamo

vsa živa bitja zaradi nas egoistov
redno trpeče izginjajo in očitno se
z reinkarnacijo vračajo med nas
le da tokrat v naši potratni podobi
se z nami istovetijo in domišljajo
da so - smo tisto kar predstavljajo Bogovi
očitno bomo ostali samo mi
sami in zasičeni s seboj

zmota ni možna
ker izgubimo smisel za vse
in do vsega
za kar smo in si vztrajno prizadevamo

aco ferenc