Pleši, pleši, pleši!
Vzemi vse, zagrabi, ne stoj,
ne razmišljaj! Ne preveč.
Vzemi vse, pleši, pleši!
Kot da je zadnjič, vsakič znova,
znova in znova. Vedno še več, vedno še bolj.
Do konca, kot da nikoli več.
Vse, vse, vse daj. To in še več.
To je tvoje, tvoje, v to greš.
To je odločitev.
Ne razmišljaj, samo pojdi.
Pleši, kot da je zadnjič.
Pusti melodiji telesa, da pove svoje občutke,
da zapoje najlepšo pesem.
Piši, piši občutke, vse, vse kar je.
Jokaj! Tudi to pride.
Smej se, sprosti se.
Ampak bodi tam, samo tam.
To je to!
Pleši, vzemi vse, košček za koščkom.
Ne boj se, pojdi do konca in še naprej.
Bolje več kot manj.
Ne boj se!
Solze pridejo.
Veselje tudi.
Odločitev je velika in težka.
Stoj za njo...

Ne boš mi pobegnila,
zdaj si moja,
moja,
moja!
Odločitev težka.
Želja velika.
Sanje.
Resničnost.
Ne uideš mi več.
Pa če še toliko bolečine, toliko solz... Ne odneham!
Kot da je zadnjič, vsakič znova, do konca in še naprej.

...in solze
in solze...

Objemi me...

Dubra Klin