Sva se videla in zaljubila
na polju polnih cvetov maka.
Cvetlica, sramežljiva in nežna
je postala znak najine-
čiste kot voda in nedolžne
kot lilija-ljubezni.

To polje maka je bilo priča
sramežljivim pogledom
in ukradenim poljubom.
In utrganem cvetu.

Ko je sonce s svojimi
nežnimi žarki pobožalo deželo,
jo je prebudilo trkanje.

Polna pričakovanja
in z nasmehom na licu
je odprla okno.

A zagledala ni njega,
ki je iz dekleta napravil žensko.
Pogled je uprla
v krhke in uvele cvetove maka-
poslednje znamenje njene ljubezni.

Kala