Rada bi bila beseda.
Tiho izgovorjena, da ne rani.
Mehka kot perje. Vihrava v vetru.
Rodila bi se v tvojem srcu,
pila tvoje telesne sokove
in rasla za tvojimi zobmi.
Zaspala bi v megleno jutro.
V tvojem imenu bi čarala velike valove,
da preplavijo gorke izpljunke prepirov.
Bila bi tvoja postelja. Topla.
Da bi te objela z vzhoda zahoda.
Severa in juga. Za vedno.
Majhna. Visoka. Kakor bi želel.
Barva po izbiri. Z zajtrkom v postelji.
Pogrinjek besed. Necenzuriranih.
V moji hiški.
Za petim obzorjem bi zaspala.
In čakala, da me najde tvoja prisotnost.
Tvoje roke. Spretne. Prepletajoče.
Rada bi bila neskončnost besed.
Mehkih. Toplih. Da bi padala nate neskončno.
Da bi me vzel iz postelje iz trave.
Včeraj.
In mi povedal, da sem tvoja. Beseda.

Barbara Žvirc