Ženeš me preko meje
mojih sposobnosti razumevanja,
preko mojih kognitivnih sposobnosti
in me, v nekem drugem času,
postavljaš na oder svojih sanj.
Misleč, da sem boginja,
malik tvoje nove vere vame,
muza tvojih nenastalih pesmi in temelj,
kamor sidraš svoje poželenje,
se smehljam v svojem umetno nastalem okolju.
Potem pa odpreš vrata
in dežne kaplje topijo moje sladkorne sanje,
ti pa izstopaš, prav tako hitro kot si prišel.
Odideš...
Jaz pa ostanem ujeta,
kot kiborg v svojem virtualnem svetu.
Čakam...
potem pa pritisnem tipko DELETE.

Ollie