Stanja darežljivosti

ponujajo Same pesmi o ljubezni.

A Z vsako pesmijo me je manj.

Na Vaze prilepim Tatoo trenutka

in vrišem nove osnutke.

Želim si, da bi Arhitekturno pesem

spoznali Otok, mesto in drugi.

Približevanja oblik,

ki se jih ustrašijo,

pa čeprav so le besede na papirju.

Svoj Certamen spirituale

glodajo do izgubljenih ulic,

kjer so postavljeni Kažipoti brezpotij.

Njihove čudne stopinje, obrisi, odmevi, vprašanja.

Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?


Odgovarja jim Moj svet Ljubezni.

Razstavljene Jedkanice, ki jih pustim na ogled

pokažejo moje Sledi Ljubezni,

ki so črte, nekje razbrazdane,

ker so jih Pasje bombice prevar oskrunile.

Ljudje še vedno gledajo in berejo –

Jutranjice, večernice

in mene, ko Pod kamni plešem,

pišem pesmi z odprtimi usti.

A to niso Grške pesmi o Odiseji,

ker nisem junak.

Mogoče kdaj bom …

Mogoče mislijo da sem, ker

Sem Levu zribal glavo do pol gobca,

potem sem nehal.

Nemo