Si že vstala mlada dama,
si odprla že oči.
Vse trudne in brez žara,
po noči v kateri trpela si.
Le kaj te gnalo je v svet,
svet nasilja, drog in težkih besed.
Nikar ne gledaj tako otožno,
sama izbrala si si družbo.
Zate ni več sonca, ptic, veselja,...
Ostane pa ti ena želja...
Da zate sonce bi posijalo,
Temne oblake bi pregnalo.
Nekje na te sreča čaka,
nekje je objem zate.
Spoznala nekoč boš ti junaka,
ki mu mar bo le zate...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Adriano Trnovšek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!