Jaham pumo ob zvokih Rolling Stonesov.
Puma skoči med tračnici proge, ki jo obnavljajo in greva…
Od Dobrega Polja proti Laščam in naprej proti Ribnici in v Kočevje…
In medtem, ko s pumo pojeva:
...get the girl with far away eyeeees..., se zavem, da sem
v vsej zgodovini Apačev edini, ki mu je uspelo ukrotiti pumo za jezdno žival.
Mnogo, mnogo več mi je kot to. Minka je del mene, del moje duše.
Prav tako kot je del moje duše vinčesterka in rdeča ruta, ki mi kroti dolge črne lase
in kot so del mene bele hlače in srajca iz jelenovega usnja.
In ko greva med tiri proti Kočevju je v meni silno hrepenenje, občutek, da sem izven časa.
Vsaka kretnja, ki jo naredim je del mene in nebo me opazuje.
Moja hrbtenica je popolna kot drevo, ki se steza proti soncu,
moja jezdna žival pa je odgovor na moje potrebe, kajti rad sem neslišen in vedno pripravljen.
In v meni je velika resnost na odru tega sveta pa tudi popolna prožnost,
hecno pa je, kako puma opleta z repom, ko polaga tace preko pragov.
In v načinu, kako je cev moje puške sproščeno obrnjena proti zemlji je veliko ljubezni.
Stopava skozi mir. Kdo bi se bal, če jezdiš na pumi. Počutim se kot v svoji dnevni sobi, ko gledam smreke ob progi. Največje zadovoljstvo pa je pozdraviti delavce, ki polagajo tire in iti mimo njih proti večernemu soncu.
V srcu si zaželim biti na Liscu in moja želja me vodi proti bloški planoti kot ptico jesen proti jugu. Sveta gora Lisec. Pogled se mi odpre proti cerkniškemu jezeru in Nanosu.
Zajokam od ljubezni nad to Zemljo. Padem na kolena na njena nedra in jokam v njenem naročju. Ljubim te, tako si lepa in polna ljubezni in miline. Hodim po tebi, vedno si z menoj.

Miha Seljak