Zdi se mi, da ptiči vedo ...
Ne morem pozabiti mladega ptička,
ki sem ga, kot mulec ustrelil s fračo,
takrat star komaj osem let.
Umiral mi je na dlani.
Čutil sem bilo drobnega srca,
ko je trzal in se zaman upiral smrti,
dokler mu na kljunček ni pritekla kaplja krvi.
Jokal in obenem tresel sem se od groze; …
Kaj sem ti storil uboga, nebogljena živalca.
Še sedaj slišim ptičje petje,
kot zmerjanje za takratni čin.
Od takrat ne ubijam živali,
niti za svoje preživetje.
Vsako življenje je vredno mojega.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: aco ferenc
- 21. 11. 2010 ob 00:40
- Prebrano 780 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 399
- Število ocen: 11
