V meni vzcvetajo vrtnice.
Bodljikavo se prepletajo med sabo, kot mlade slepe kačice.
Razpredajo se mi skozi medceličje,
kjer plimuje akvamarin in se brbončijo metulji mavričnih
barv,
spreletavajoč se skozi bambusov gozd,
ki ga uporablja veter kot glasbilo;
in skozi mogočno, v neskončnost segajočo džunglo:
domovanje tigraste kraljice,
kjer vsa drevesa spominjajo ravno na tisto drevo
pod katerim sem se prvič ljubil s tabo
in kjer so odbleski sonca na jezerni gladini rojevali cvetne popke
vrtnic,
ki so zajčkasto vzcvetali v krošnji nad nama in nad najinim
bogočastjem ljubezni.