smisel je zazidan v včeraj in v govorjenje beneške sobe, kjer sem končala s čiščenjem
krpe mi gredo rahlo na živce, ker so sive
najraje bi jim odgriznila jezike iz zamaskiranih ust
ne izperem raztrganin, pa naj še tako drgnem, namakam v vodi in ožemam
tudi prav, jebeš krpe
raje narišem drugo piko na rožnat marmor
tako bosta dve
in prva pika ne bo osamljena
z drugo piko bo delila zobno pasto
v sopari kopalnice bo na ogledalo napisala
marmelada
med glajenjem obraza
in ščetkanjem zob
in v predsobi bo prva pika drugi piki pridržala klobuk
da si bo lahko druga pika zavezala vezalke
poravnala plašč in odstranila las
se nasmehnila
poljubila prvo piko na čelo
in zadovoljna odšla
prva pika si bo čez čas oddahnila
lahko bo umaknila meglo iz bližnjega gozda
krošnje bo obrezala
spekla ajdov kruh
in začelo bo snežiti
prva pika sedaj ve
in solza, ki se s solzo prereka tudi
ve
da je poleg včeraj
danes
in da je danes
že mogoče jutri
kot rdeče na rumenem
in zelena prek rjave
pod koreninami izginja stavek
ki se pomanjša
med tekom
zaledeni smrček
napne možgansko opno
in solza se s prvo piko skozi devet dni pretaka
olista prah
v podpisih tesnih in telesnih naročil
in v obliki srca prva pika nareže krompir
s kovčkom na hrbtu se izbriše na stropu muzeja in v kosteh neznanca

sheeba