Bil je polnočni pisar

ni se mogel odločit,

ni vedel kam bolj spada,

med one svetle, ki izpod vek kukajo v dan,

niti med črne sence enake barve teme.

Bil je polnočni, točni, pisal je sonet,

enako prepogljiv v temi in svetlobi.

In bil je točni polnočni pisar,

njegovi verzi so bile obleke,

on je bil krojač,

ukrojeni so bili soneti,

blaga je bilo dovolj.

IŽ-lev