In tako
in tako
plavam skozi dneve in noči
(kosmat in neroden delfin):
enkrat nad in drugič spet
pod brezbrižno gladino;
skozi skrivnostne špranje
tiste pesniške osuplosti,
ki pravzaprav nikoli ne spi,
čeprav se ji bedenje gnusi.
in tako
skušam živeti: sesalec med sesalci
(a vendar bolj podoben okorni ribi)
z zmešnjavo opijanjajočih besed
v svojem zastarelem čelnem radarju!
in tako
se brez strahu približujem
plačilu poslednjega računa,
na katerem vrtoglavo narašča znesek,
ki ga že sedaj ne bi zmogel plačati.
in tako
se sprenevedam med pravimi ribami,
med algami in školjkami bisernicami
s tolikšno lažno delfinsko samozavestjo,
da se včasih zvečer moj obraz sesuje
skupaj z ogledalom v ničvreden portret,
v kičasto sprenevedanje
zdrobljene steklovine.
in tako
vam moram lagati v obupnem poskusu,
da bi me morda imeli za zlato ribico,
ki je po božji nedoumljivosti zašla
med krape, žabe in kačje pastirje,
da bi jih s svojo lesketajočo kožo
opomnila na srhljivo lepoto bivanja.
in tako
imam iz dneva v dan bolj črn jezik,
temnejše, do hrustanca načete kosti
in z mesojedimi črvi naseljeno črevesje.
in tako
se le še včasih
v jasnih nočeh brez morastih sanj
na vrhu moje ostre hrbtne plavuti
prižge drobna, sramežljiva zvezda,
ki kot svetilnik nekakšne ljubezni
kaže nespretnim vodnim živalicam
pot mimo smrtonosnih
življenjskih čeri.
plavam skozi dneve in noči
(kosmat in neroden delfin):
enkrat nad in drugič spet
pod brezbrižno gladino;
skozi skrivnostne špranje
tiste pesniške osuplosti,
ki pravzaprav nikoli ne spi,
čeprav se ji bedenje gnusi.
in tako
skušam živeti: sesalec med sesalci
(a vendar bolj podoben okorni ribi)
z zmešnjavo opijanjajočih besed
v svojem zastarelem čelnem radarju!
in tako
se brez strahu približujem
plačilu poslednjega računa,
na katerem vrtoglavo narašča znesek,
ki ga že sedaj ne bi zmogel plačati.
in tako
se sprenevedam med pravimi ribami,
med algami in školjkami bisernicami
s tolikšno lažno delfinsko samozavestjo,
da se včasih zvečer moj obraz sesuje
skupaj z ogledalom v ničvreden portret,
v kičasto sprenevedanje
zdrobljene steklovine.
in tako
vam moram lagati v obupnem poskusu,
da bi me morda imeli za zlato ribico,
ki je po božji nedoumljivosti zašla
med krape, žabe in kačje pastirje,
da bi jih s svojo lesketajočo kožo
opomnila na srhljivo lepoto bivanja.
in tako
imam iz dneva v dan bolj črn jezik,
temnejše, do hrustanca načete kosti
in z mesojedimi črvi naseljeno črevesje.
in tako
se le še včasih
v jasnih nočeh brez morastih sanj
na vrhu moje ostre hrbtne plavuti
prižge drobna, sramežljiva zvezda,
ki kot svetilnik nekakšne ljubezni
kaže nespretnim vodnim živalicam
pot mimo smrtonosnih
življenjskih čeri.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 18. 11. 2010 ob 10:33
- Prebrano 1436 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 744
- Število ocen: 18
