Zrcalo časov (Slovo)
Nisem še star a tudi ne prav
mlad.
Nekje sem vmes, morda na pol poti.
Jesen mi bliže je, kakor pomlad,
četudi v meni vse še zeleni.
Pomlad me vzdrami vedno, vsako leto,
ko prvi listi bukve zelene,
rad opazujem tudi, ko zavzeto
si par siničk na tramu dom razstre.
Poletje, da, poletje… kakor kdaj…
Ko zrak zatrepeta v razgretem soncu.
A ljubši mi je nežni mesec maj,
ko se pomlad izteka proti koncu.
Jesen sanjava čas je za vse nas,
za tihe, včasih ranjene poete.
Takrat se tudi pesmi neizpete
zapišejo v meglen prihodnji čas.
V belih gazeh sem zapoznela ptica,
ki hrepeneče gleda tja v nebo…
Pozabljena, prezebla lastovica,
ki sonca žarkov si želi samo.
Tako življenje teče iz dneva v dan.
Na platnu filmskem, ki je kot ekran,
zrcalo stvarnosti in večnih sanj
a časa zanje je vse manj in manj.
Slovo je to. Počasi bom odšel……
Sledov bo malo. Komaj za prgišče.
Moj glas bo stišal se in onemel,
a našel me bo vedno, kdor me išče.
Nekje sem vmes, morda na pol poti.
Jesen mi bliže je, kakor pomlad,
četudi v meni vse še zeleni.
Pomlad me vzdrami vedno, vsako leto,
ko prvi listi bukve zelene,
rad opazujem tudi, ko zavzeto
si par siničk na tramu dom razstre.
Poletje, da, poletje… kakor kdaj…
Ko zrak zatrepeta v razgretem soncu.
A ljubši mi je nežni mesec maj,
ko se pomlad izteka proti koncu.
Jesen sanjava čas je za vse nas,
za tihe, včasih ranjene poete.
Takrat se tudi pesmi neizpete
zapišejo v meglen prihodnji čas.
V belih gazeh sem zapoznela ptica,
ki hrepeneče gleda tja v nebo…
Pozabljena, prezebla lastovica,
ki sonca žarkov si želi samo.
Tako življenje teče iz dneva v dan.
Na platnu filmskem, ki je kot ekran,
zrcalo stvarnosti in večnih sanj
a časa zanje je vse manj in manj.
Slovo je to. Počasi bom odšel……
Sledov bo malo. Komaj za prgišče.
Moj glas bo stišal se in onemel,
a našel me bo vedno, kdor me išče.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 30. 01. 2008 ob 10:08
- Prebrano 958 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 425
- Število ocen: 10
