Sedim na bregu velike reke;
tako brezskrbno hiti mimo mene.
Mirno in tiho si utira svojo pot,
brez žalosti, brez strahu, brez prepreke.
O, reka, povej....
povej...
Bom risala solze ali izvabljala smeh;
bom žalost... ali veselje v tvojih očeh?
Bom rana skeleča ali zdravilo;
bom življenje... ali slepilo?
Bom angel sočutja ali hudič:
bom tolažnik... ali birič?
Bom sejalec bolečine ali zdravnik;
bom palica... ali nežen dotik?
Bom rešitev ali bom past;
mlačna voda... ali bom strast?
Bom k Ljubezni čisti kažipot
ali le cesta, polna zmot?
Zašepetaj mi, o, reka:
Kam vodijo moje poti?
Kje moj korak bo pustil sledi?