Samozavestno sam stoji, sredi širnega sveta.
Samo strmi, strmi skozi sence;
strpnost se s soncam spušča, srce s srečo sije.
S sanjami svetlobe spreminja stvarnost.

Oko odkriva obzorja okultnega, omikane oblike odsevajo odraslost.
Oblaki odgrnejo oazo občutljivosti, ogledalo onstran ozona odbija obilje.
On, otrok, obhaja omejitve ovir;
oris otopelega okolja ostaja.

Ni napak, ni naključij - nekaj novega nastaja,
nobene nesreče, nepoštenosti, nemira - nima nostalgičnih nagenj.
Noče notranjosti nadzorovati, nemo nazadovati;
nagnjen naprej načrtuje neobstoječe.

Cirilice cenzurirajo centralno chakro,
cingljajoči cekini celuloze, cenijo cesarstvo celibata
- cepivo cianindne Cerkve coprnij.
Ciganček cilja cesto celote, celi civilizacijo cementa.

Elan emancipira ero enakosti; etika empatije, energije, enotnosti,
ekvivalentna enačba eksistence.
Erozija enostavnega egoizma eksportira ekstaze emocij
- enega, edinega evangelija Enigme.

Leona Nora