Še kar pišete, gospa? (zadnjič sem jo srečal)
“Še kar pišete, gospa?”
sem jo zadnjič uzrl
in pokimala je, da,
nekdo drug je umrl.
Skozi rjava stekla očal
se zvedavo je zazrla,
ko pred njo sem spet obstal,
zvezčič je zaprla.
“Ah”, je z roko zamahnila,
“pač ničvredna krama.
Pišem zase, ne za druge,
večkrat, ko sem sama.”
Ostro merila je vame
skozi sivo mreno.
“Tega mi nihče ne vzame,
res mi je vseeno”.
“Kakšen vzornik?” sem podrezal.
“Ah, nekoč sem brala …”
“Koga? Kaj?” sem jezik stezal.
“Ne bi se bahala.”
Nisem se pustil odgnati:
“ah, povejte prosim …!”
“Menart, Zlobec in Minatti,
te še v srcu nosim.
Tistih novih ne prebiram,
vse je premoderno.
Zame tuje, preveč tuje,
spačeno, mizerno.”
Pa je vstala. Sključena
in palico pobrala,
zamahnila je v slovo
s tistim “lepa hvala”.
Listje z vej poti nastilja,
dnevi so vse krajši.
Tisto starko, drobno starko
vsak dan imam rajši.
sem jo zadnjič uzrl
in pokimala je, da,
nekdo drug je umrl.
Skozi rjava stekla očal
se zvedavo je zazrla,
ko pred njo sem spet obstal,
zvezčič je zaprla.
“Ah”, je z roko zamahnila,
“pač ničvredna krama.
Pišem zase, ne za druge,
večkrat, ko sem sama.”
Ostro merila je vame
skozi sivo mreno.
“Tega mi nihče ne vzame,
res mi je vseeno”.
“Kakšen vzornik?” sem podrezal.
“Ah, nekoč sem brala …”
“Koga? Kaj?” sem jezik stezal.
“Ne bi se bahala.”
Nisem se pustil odgnati:
“ah, povejte prosim …!”
“Menart, Zlobec in Minatti,
te še v srcu nosim.
Tistih novih ne prebiram,
vse je premoderno.
Zame tuje, preveč tuje,
spačeno, mizerno.”
Pa je vstala. Sključena
in palico pobrala,
zamahnila je v slovo
s tistim “lepa hvala”.
Listje z vej poti nastilja,
dnevi so vse krajši.
Tisto starko, drobno starko
vsak dan imam rajši.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 04. 11. 2010 ob 17:12
- Prebrano 1129 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 507
- Število ocen: 15
