božji načrt je bil zastavljen drugače in groteska se je
izgubila na spiralnem stopnišču
komaj sem ujela besedilo za rep
zakaj je v protislovja vpletenih toliko besed, ki so brez pomena
ali jih kdo posluša, bere, gleda
preneha se vez
pripelje zadnji vlak na prazen peron
izstopim, Sofija, nikogar ni več
in moja samozavest je odšla na počitnice
odločila se je tistega jutra, ko sem oblekla jeans
in so vsi bistroumno prikimavali, da mi ne pristajajo
uporniška sem, priznam, Sofija
ti najbolje veš od vseh
in gospod Eliot, ki je z menoj daleč od sivega betona
včeraj sva iskala na stojnicah sponke za njegov podbradek
pripel bi si ga in se zopet zleknil na kavč
rada imam gospoda Eliota, tako je iskren
z menoj je nekaj narobe, Sofija
energija in tesnoba, ki so v času čas
in začetek, ki ga moram prehoditi
v razcvetanju mojih misli se obkrožam z zvoki in slikami
z navezanostjo se bohotijo v odtujeni svet
Sofija, odpotovala bom v vroče in puščavske kraje
pripravila bom plodove korianda in ingverja
ne zanima me, če je Platon razdelil svet na sence in čisti um
zame je vse pomešano
zgrajeno v priljubljenost cvetlice, ki strmo pada
in v osamljenih večerih gledam filme Pedra Almodóvarja
med sprehajanjem po Tromostovju vem, da je bil Plečnik nepozaben komponost
ki je ljubil detajle
in doma sem šele, ko zavijem na stranpoti
vizualna govorica je jasna in notranjost napolnjuje toplina zelenja
ko bom poredna, se bom skrila za pocinkano steno kopalnice
zlezla bom v kopalno kad in napihala ogromno mehurčkov
in vino veritas, praviš
ne, le les cimetovca, ki prekriva tla in objem v kaminu

sheeba