In spet se je pojavil dan,
ko se vprašam kdo sem…
Sem res le nekdo, ki živi, kot živijo vsi,
sem res le nekdo, ki diha zrak, ki ga dihajo vsi?
Zrak poln lepote, poln napak.
Sem res nekdo, ki vsako novo jutro globoko v sebi ve,
kaj storiti?
Kaj storiti, kam se ozreti, ko je bolečina brezbrižna,
ko je vse tako nasmejano in veselo
ter ko vsak pričakuje nasmeh tudi v mojih očeh.
Sem res nekdo, ki ve, kakšen je občutek biti del nekoga?
Kakšen je občutek postati dvoje in misliti eno?
Ali pa sem morda le droben delček tega izpopolnjenega
kraljestva,
kjer nekdo da, drug vzame…
nekdo joče od žalosti, drug ne zna…
kjer nekdo živi le zase a drug za vse.
Kdo sem?