Da valjam se v travi,
da iščem za grmom,
ko to se opravi,
da k mami se vrnem.

Da brez sramu gledam
sosedovo mlado
in da se zaljubim
v čokolado.

Da pijem sirup,
ki mama ga zmeša,
da hodim k maši,
da moti me vešča.

Da se v nedeljo
brezskrbno smejim
in da, ko je šola,
napišem pet rim.

Da me ne moti,
če nisem lep kot Danilo
in da po pomoti
napišem sporočilo:

"Živjo, Polona!
Moja čustva so zmedena,
si jutri popoldne
slučajno zasedena?"

To je svoboda
otroka v meni,
kot čista voda,
otrok, me spremeni!

Blaž