Pesem v meni (sonet)
Še včeraj si bila le misel mala,
globoko v meni, plaha, hrepeneča,
kot suha trska, krhka, komaj tleča.
In zdaj, poglej se - pesem si postala!
Podrast nemira v hipu si požgala,
tesnobna gmota je že vsa goreča.
Se žalosti talijo hladna pleča,
v očeh plamene nove si prižgala.
Sedaj goriš, toploto spet razdajaš
kot kakšno sonce; nesebično, silno.
V vesolju praznem sproti se ohlajaš,
a le zato, da v verzih spet obilno
me s čustvi blago nežnimi oplajaš;
v njih najdeš zatočišče tolažilno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 01. 11. 2010 ob 14:26
- Prebrano 2037 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1373
