Počakaj, da solza pade na tla,
nato lica svoja obriši !
Naj bo ona, tista solza zadnja
za njo življenje novo si napiši.
Počakaj, da izpari in da izgine,
da zavedno odnese vse spomine.
Počakaj! Naj ona pade, preden ti padeš
Počakaj, naj pove, česar še neveš.
Potrosi kristale po postelji še zadnjič,
vrni se v preteklost le na kratko
Od vsega skupaj je ostal le velik NIČ
izginilo je vse kar je bilo sladko.
Naj rjuha bo mokra, ne od pota,
ampak od tvojih solz.
Naj postelja diši, ne po meni
temveč po bolečini.
Počakaj, da solza pade na tla,
da izgine, s seboj odnese vse.
Počakaj, da nekdo te ljubi
kot to znalo je moje srce.
Počakaj me, mogoče se vrnem..
Ničesar ti neobljubim,
ker se bojim, da tega neizpolnem.
Počakaj, počakaj, počakaj…
neznam ti povedat ne koga, ne kaj…
Ampak vem, da te ljubim
da diham in zate živim.
Ne vprašaj me zakaj...