Kot vonj vigredi nebesni prah,

po cesti v Trst preko viaduktov,

ne le sanje prikazen zanje,

hlapeči opijatski vonj droge,

slišim glas kričeč v prazno,

black african columbiana man,

ki kriči more kofi more kofi,

za trenutek zaspim in odjadram,

črne roke črna zrna skozi prste,

neumorno daleč čez ocean,

prinaša opiat vsakdan,

hrup in se iz sna prebudim,

za mizo skodelico dobim.

Sašo Vizjak