Najlepše ljubijo drevesa.
Tako tiho, tako večno,
eni v solzah, drugi srečno;
celo dušo čutijo ne le telesa.

Hrasti molčijo,
smreke stojijo,
vrba zajoče s teboj.

Najlepše ljubijo drevesa.
Nam dajo zavetje, toplino, milino
eni les, drugi sadež,
tretji s cvetjem nudijo nebesa.

Češnje dehtijo,
borovci dišijo,
lipa te v senci hladi.

Za vedno najlepše bo ljubilo drevo,
če le ne uniči ga človeštva telo.

Kakteja