...ker jesensko sonce je drugačno...

V rdeče zlati barvi
kjlubuje vetru,
megli, mrazu.
Pojemajoči dih toplote
vdaja se porazu.
Nasmeh zaspi,
težo na veke
utrujene spusti.

Zadnji pozdrav
v šal zavitim žarkom
priklanjajo se polja
in drevesa prazna.
Preden utihne
ptičje petje
v sivino zime
še metulji zginejo
v zavetje..

V nežno misel toplo te bom odela,
na pomlad znova bova vzbrstela.

...ker jesensko sonce je drugačno..

emka