Življenje mi kar naprej
podarja pesmi.
Tiste najlepše niso nikoli zapisane.
Ostajajo v meni
kot skriti zaklad.
Vse druge
so le črno beli znaki na papirju,
ki bodo sčasoma zbledeli.
Le malokdo jih bo prebral,
zdrsnil vase,
z olajšanjem
izdihnil svojo mučno preteklost,
se zahvalil
in dejal:
"Ljubezen moja,
ostani z menoj
in
me
pusti
živeti!"
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ignis
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!