POT , KI VODI K NIČU

K sreči me vodi le moja vsakdanjost
prijatelji, druženje, hobi in šport,
čeprav industrija nudi napredek
z njo raste strah in kriminal, ki boli.
Kaj mi sploh nudi zabito bogastvo,
le strah preko delnic mi stalno grozi,
kje je domovina na tem planetu
kjer se ohranja mir med ljudmi.
Namesto politike, ki nas razjarja
potrebujem le srečo mirnih noči,
še ženiti se noče današnja mladina
v mislih je polna hrepenenj, ki jih ni.
Le kje si bo našel mladostnik srečo,
če predstave o njej od nikoder ne dobi
zato se ločuje vsak peti na svetu
misleč, da je partner kriv za vse,
a krive so naše presoje o svetu,
kmet nima mira, proletarec benti,
kako boš našel soglasje s sabo,
če lastni ego s teboj ne živi.
Kaj mi pomaga dolgo življenje
bajno bogastvo z vsemi skrbmi
od jutra do mraka preštevaš milijone
le radi statusa kdo si med ljudmi.
Pišem poezijo, da bi ohranil
bistrost resnice mojega srca
beseda ljubezni edina pomlaja
spolnost med dvema je misterij boga.

tomi