Brezdomec
pod zlomljeno vejo,
veter noči buči,
zebe in mraz do kosti,
pod ugaslo žerjavco,siv pepel
tam, kjer včasih je ogenj gorel,
brez doma in brez želja,
šklepetajoče so moje kosti,
se vlečejo po poti,
ki moja več ni-
tuji obrazi srepo zrejo,
ko da tudi mene več ni
veter noči buči,
zebe in mraz do kosti,
pod ugaslo žerjavco,siv pepel
tam, kjer včasih je ogenj gorel,
brez doma in brez želja,
šklepetajoče so moje kosti,
se vlečejo po poti,
ki moja več ni-
tuji obrazi srepo zrejo,
ko da tudi mene več ni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
- 20. 10. 2010 ob 11:42
- Prebrano 666 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 133
