škoda
res

mrežica se je natrgala
večna pajkovka v tebi je lačna
mleko iz njenih zalog se je polilo
smrdi po kislem
na oknu suhe rože
barvajo se že v črno
ni lepo ni lepo

beseda nežnost izgublja protezo
čeljusti grizejo v prazno
goltanec nemočno grgra
vse krasno je bilo blef
se zdi
zdaj

vrba
gledaš jo
prelomljena češe plitke valove

papirnat čolniček še malo plava
ampak pod gladino
tega še vidiš
(včeraj je bila na listu, iz katerega je narejen, neka tvoja pesem)

ponoči si stopila v vodo
danes pravijo
da (ti, plavalka!)
sploh ne znaš pravilno plavati

ni lepo
ni lepo
škoda

ti pa ne veš kaj bi

kot da kdo to pričakuje od tebe

Lidija Brezavšček - kočijaž