Povej mi, podoba, zakaj se ne smeješ,
narisal sem usta na ploskev obraza ...
Nikar mi ne kaži bojazni, poraza;
povej, moja slika, zakaj zloge šteješ?

Povej, moja zgodba, zakaj me odnašaš,
saj sem te usmeril v betonske kanale,
da misli se s sabo ne bi bojevale;
povej mi, roman moj, zakaj nič ne vprašaš?

Povej, pesem moja, zakaj se izrabljaš,
ko hočem te zase široko imeti?
Zakaj mi potrgane blodnje izvabljaš?

Mar hočeš brez mene do kraja zoreti?
Kje konec je brezna, zakaj ga poglabljaš,
zakaj me ne moreš do konca sprejeti?

Lidija Brezavšček - kočijaž