Ko prvič je vstopila v moje življenje

ji nisem sledila...

Morda sem bila premajhna,

da bi v njo mladost ovila.

Spominjam pa se,

da sem v nočeh spraševala se,

kdo je ta dama v črnem,

da tako veliko sme ...



Z leti sem rastla...

in ona je kradla. Brez sramu.

Ni ji bilo mar.

Ona je brez čustev,

enostavno je vzela,

kot bi šlo le za denar...

a sejala je bolečino,

potem pa zopet žela.



In tako pred letom dni,

dama v črnem je koso zavihtela.

Tisti hip prerezala je moje srce,

rana nikoli se ne bo zacelila...

s krvjo sem njeno obleko zalila,

da bi plačala ,kar je požela.

A ne,pravi,da še ni končala.

Svojo koso bo vihtela,

dokler klasja ne bo požela...

Bolečina bo prevelika. Za vse.



dec.1999

Vesnica