Bel list na mizi nemo leži,
ni črk na njemu,ni pisala sledi...
le vonj parfuma iz njenih dlani,
le solze sled,sled otožnih noči.

Je dolgo sedela in v papir zrla,
kaj naj napiše,kako naj pove,
kako naj izrazi,
kar z jezika ji ne gre?

So še čustva premočna,
ga je sploh prebolela,
da odšel je na dolgo pot
bo le stežka dojela.

Ker to pač ni slovo
kakršnega bi ona želela.

Vesnica