Plitko strugo
domače rečice
mašiš
z obrabljenimi naplavinami ,
s preperelimi ostanki
in z vso tisto kramo,
ki si jo našel v najnovejšem katalogu.

Tarnaš, se pritožuješ in sprašuješ
svojega Boga,
zakaj tvoje bregove konstantno poplavja
in pustoši.


Lopata pa čaka v kotu.
Sama ne bo zakopala v plavajočo nesnago
niti počasi poglobila struge
medtem, ko se ti pretvarjaš,
da je ne vidiš.

Brez panike.
Krvavi žulji niso smrtno nevarni!

Yoda