Včeraj
Včeraj sem srečal svojo besedo:
tiho je padla iz tvojih oči
na umazano rjuho, kakor da išče
odgovor na večna vprašanja ljudi.
Včeraj sem vedel, zakaj sem obesil
pisano cvetje na sajasto steno,
kjer mu utrujeni gobci bedakov
smehljaje določajo vrednost in ceno.
Včeraj sem videl v srebrnem zrcalu,
kako se je toplo človeško srce
ubilo na strganem listu papirja
v verzih, ki skrivajo tvoje ime.
Včeraj sem slišal, kako so molčale
ptice selivke, ko sem se vprežen
v jarem neznane resnice vprašal
kako naj črkujem besedo ljubezen.
tiho je padla iz tvojih oči
na umazano rjuho, kakor da išče
odgovor na večna vprašanja ljudi.
Včeraj sem vedel, zakaj sem obesil
pisano cvetje na sajasto steno,
kjer mu utrujeni gobci bedakov
smehljaje določajo vrednost in ceno.
Včeraj sem videl v srebrnem zrcalu,
kako se je toplo človeško srce
ubilo na strganem listu papirja
v verzih, ki skrivajo tvoje ime.
Včeraj sem slišal, kako so molčale
ptice selivke, ko sem se vprežen
v jarem neznane resnice vprašal
kako naj črkujem besedo ljubezen.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 06. 10. 2010 ob 15:25
- Prebrano 1596 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 978
- Število ocen: 24
