Magija
Meseci po prstih hodijo za menoj.
Ne slišim temnih korakov tednov,
ne slišim bitja ur,
ki se potiho utrinjajo,
kot listi v oktobru.
Vsak pogled,
ki ga namenim zgoščeni svetlobi,
konča v prosojni megli.
S slepo sledjo razmaknjenega neba
si podaljšujem poletje.
Ne slišim temnih korakov tednov,
ne slišim bitja ur,
ki se potiho utrinjajo,
kot listi v oktobru.
Vsak pogled,
ki ga namenim zgoščeni svetlobi,
konča v prosojni megli.
S slepo sledjo razmaknjenega neba
si podaljšujem poletje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 06. 10. 2010 ob 14:34
- Prebrano 1018 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 326
