Solistka

Koncert že zdavnaj se konča,
Solistka po dvorani gleda,
Pogleduje, za moža,
V obraz je pusta, bleda!

Kje je, se sprašuje
Čaka in veruje.
Vsi iskreno ji čestitajo
Bila si super, ji pravijo.

A ona drugih noče,
Njega čaka, njega hoče.
Želi njegov si le poljub,
Poln praznih je obljub.

Večer že skoraj mine
Solistka tiho zgine.
Tam ni več zanjo sreče
Umakne se iz gneče.

Odkoraka ven v mrak
Vsrkava mrzel zrak
Stežka zadržuje jok
Zaduši žalostni svoj zvok.

Je sploh vreden se sprašuje,
Sram jo je in obžaluje,
Da sploh skupaj z njim živi,
Vse njene sanje zamori.

Neopazno po cesti hodi
Še sama ne ve kam blodi,
Ko se zaslišal močan je pok
In zadnji žalostni njen zvok.

Naslednje jutro so mu rekli,
Da za njo so stekli
A prepozno je bilo,
Življenje je bilo odvzeto.

Zdaj mož v publiki sedi
Čaka, gleda, nje pa ni.
Na odru druga solistka igra,
Veselo, srečno iz srca!

Atena

Komentiranje je zaprto!

Atena
Napisal/a: Atena

Pesmi

  • 04. 10. 2010 ob 17:41
  • Prebrano 666 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 233
  • Število ocen: 8

Zastavica