Nevidni smog,
prilepljen na spomine,
se plazi
čez doline...

Dvoživka sem,
ki vedno znova
v blato rine
in tuli
s spačenim obrazom
in z gnilimi zobmi,
nagnusna krota
na duši ji leži,
ostudna spaka
na nogah ji visi,
zahrbtno renči,
iz ust
le gnoj strupeni,
smrdljiva sluz
se ji cedi,
iz zlepljenih oči
še solza ne spolzi...
Napihnjena v preziru,
ostudna kreatura,
še sama sebi
sovražno se reži...[size=8][/size]

Ignis