drobižek
v tvojem naročju
sem
končna oblika
pregnetena bela glina
pozabljena nit naraščajočega začetka
ne umiram

poudarjen lik vsakdanjega konca
in
sama sebe vsebujoča
strjena talina
utripajoča
neznana stopica

nisem
samo jaz
vsebovalka jeseni
mi pravijo tvoji lasje
ko jih grabim
tudi ti si
ti si tudi
a ne umiraš

pod raševinasto odejo
podloženo s prepranim taftom
se v praživost pretakajo
najini tokovi

ker se jutri ne bodo

Lidija Brezavšček - kočijaž