Legla bom h kopici prepovedanih knjig
in zasanjala besedne vence;
okras grlenih strasti.
Nobene kljuke
ali gumba ne želim odpreti,
kot prejšnjo sredo
na brezsramni terasi.
Želim ukrasti občutek,
da sem vstopila v skladišče
kakšne skrivne knjižnice.
In na stropu bo spet pregorela žarnica,
zaklonišče napak bo ponavljalo refren:
Zidovi debeli 120 centimetrov.
Vsakdanji red bo plačal ceno,
in rekla bom:
Skoraj bi pozabila.

Mateja J.Hočevar