Omama
Drobir govoric osut s konice
jezika
tleska v sredico spogledljivosti.
Steklena igla, zasajena v razmehčane
možganske celice, diši po cedrovini.
Med ostrim pišem nihanja tava sklonjena
buta v debla, hrope v dež in se zagrize
v olesenelo samoto, razlito v samost.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 22. 09. 2010 ob 12:19
- Prebrano 853 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 284
- Število ocen: 8
