[size=8][/size]

So dnevi,

ko se vse besede nekako spoprijateljijo in ni nobene,
ki se ne bi mogla igrati s črkami, pikami in klicaji.

So dnevi,

ko jutranja kava diši po obljubah novega dne
in je prva pokajena cigareta
nedolžno prizanesljiva in brez očitkov.

So dnevi,

ko odpreš hladilnik, pogledaš napol prazne poličke
in skuhaš kraljevsko kosilo za dva.

So dnevi,

ko se vsi spomini umirijo v globokem izdihu
in so vse omare polne novih oblačil.

So dnevi,

ko prsti nežno drsijo po licu
in poljubljajo nasmeh z zaprtimi očmi.

In so dnevi,
ko besede, kava, cigarete, hladilnik, kosilo, spomini, nova oblačila in prsti, ki nežno drsijo po licu...
nimajo moči, da bi priklicali nasmeh in poljub.

In mi ostanejo le zaprte oči,

ki zrejo v temo

in ni ničesar,

kar bi se spoprijateljilo,

pelo

in igralo...[color=#4A4AB5][/color]

Ignis