
Tuj cvet
Gojila gart rož življenja sem,
je vetra plod prinesel tuje seme-
rosike beli cvet.
Ne zmotiš me ti beli cvet
v pijavke svojih žlezastih cevi,
v močvare, kjer krinka
nedolžnosti belino poudarja
sovražnosti moči.
Poznam te že od rojstva;
tvoj vonj dehteč,
tvoj spev Siren.
Ne potrebujem čepov, ne verig,
da bi spoznala zapeljivost
osladnih vseh besed.
Rosika ! Požrla bi še mene,
ko bi ne vedela, da si.
Pogoltnila bi samo sebe,
če s tem izničila bi vse !
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Silva Šturm
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!