v Ljubljeni naju geometrija obišče
s pravokotniki Nebotičnik poišče
mogočne stavbe živijo v megli
na šipah v noskih toplina brli

trikotnikom Železna cesta mežika
kvadratom se nežno dobrika
otroško igrišče se v sanje skrije
razigranost otrok žalost umije

izrisujeva like na stezah v parku
najina klop se segreva v žarku
sveže prebarvana ne dovoli
da sivina razplete hrepeneče dlani

in Navje, kjer dihava pesniški zrak
ne obsoja naju mogočni silak
sveče šteje in molitve sliši
počivajo pesniki v tihotni hiši

sediva pod drevesom
ne izdam, kje
skrita za deblom
v lubju nekje
polnoč
Pepelka supergo izgubi
veverica jo v svoje ročice dobi

Valentin pravi, napisal bom pesem o vaju

kako sta pod odejo trave prelila
rezino rženega kruha drobila
prerezala niti ujetega zmaja
Ljubezen dotika se svilenega maja

čakam te, kjer pošta spi
je utrujena od čudnih in igrivih skrbi
v Slonu skodelica čokolado drži
ukradeva Cabernet Sauvignon iz skrite kleti

napijava se, naju jutri ne zanima
samo, da sva skupaj, vesolje pokima
ljubim te, besedi žgečkata
tvoje telo in usta se po mojem telesu igrata

sheeba