Vonj najine pomladi
Dotikava se v mraku naskrivaj.
V zraku je še vedno vonj aprila,
sveže umitih jabolčnih cvetov,
sled nog, kjer vila si je odpočila.
Roke drsijo v strast in up želja.
Ne ustavijo se tam na robu svile.
Neznane ženejo strasti jih sile,
dokler prek bokov ne zdrse do dna.
Vonj kretenj kot poljubi ubežani
v potni dlani lačni plahi ptici,
ujeti v naročju lastovici,
v gnezdu pod ostrešjem večno sami.
Nemir spet znani. Ni ga čuti
in le midva glasneje dihava
drug drugemu ob rami,
ujeta v večnosti, ki naju drami.
Misel se spleta z mislijo čutečo.
Dlani drsijo v kodre plavih las,
prsi se dvigajo v ujeto srečo
in kakor roka obmiruje najin čas.
V zraku je še vedno vonj aprila,
sveže umitih jabolčnih cvetov,
sled nog, kjer vila si je odpočila.
Roke drsijo v strast in up želja.
Ne ustavijo se tam na robu svile.
Neznane ženejo strasti jih sile,
dokler prek bokov ne zdrse do dna.
Vonj kretenj kot poljubi ubežani
v potni dlani lačni plahi ptici,
ujeti v naročju lastovici,
v gnezdu pod ostrešjem večno sami.
Nemir spet znani. Ni ga čuti
in le midva glasneje dihava
drug drugemu ob rami,
ujeta v večnosti, ki naju drami.
Misel se spleta z mislijo čutečo.
Dlani drsijo v kodre plavih las,
prsi se dvigajo v ujeto srečo
in kakor roka obmiruje najin čas.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 23. 01. 2008 ob 21:50
- Prebrano 869 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 280
- Število ocen: 8
