porezala sem si dlani, Sofija, ko sem lupila krompir
nož je bil preoster in je kar drsel
ni me motilo
rezilo je odnašalo bolečino
razkužila sem dlani
in opazovala, kako je kri kapljala na stol
ni minilo veliko minut
ko je proces kapljanja prevzel občutenja v duši
prenašali so se impulzi dihanja dreves na domačem vrtu
pred mogočna hrastova vrata
saj se jih spomniš, Sofija
nekoč so krasila vhod hotela Mirabel
dopoldan sem v povojih brskala po bazenu
in našla biserno ogrlico
bila je last moje prababice Olje
bežno se je spomnim, bolj kot obris
ki je vedno sedel ob oknu v rdečem naslonjaču
in prebiral časopis
lase je imela spete v figo
zlata očala na nosu
in vedno je kadila
pipo, si predstavljaš, Sofija
kako prijetno je dišalo po tobaku
bila je topla in mehka
rada je pila črni čaj in jedla marcipanove kolačke
ob nogah je ležal njen labradorec Griša
in ji grel stopala
pod večer ji je zvesti služabnik Aleksej prinesel majhen kozarček ledeno hladne Moskovskaye
izpila je in se zazrla skozi okno
o sebi ni govorila
o njej je govorila knjiga
še malo jo moram popraviti, dorogoi Giselle
potem bo pa tvoja
in v tebi bo segla do konca

sheeba