Od kaosa do kozmosa
Riž, razsut po poti brez robov
se krohota v nepravilnosti.
Nato se postavi v pravilne
črte in oblike do mozaika.
Poljub, površen in plitek,
ostaja na površini, išče plen.
Nato ti seže v globino.
Tiho doseže svoj namen.
Prah, zajedljiv in oster,
poseda po svetlečih lučeh.
Tam nima miru, zato se zavleče
v bolečino, naužije se miru.
Jaz, nemirna in brez ritma,
se vdajam grobemu hrupu.
Samo en tvoj dotik je dovolj,
Da se moje življenje iz kaosa
spremeni v kozmos.
Veš, tam gori so zvezde,
v čudovitem redu svetijo.
Ko sva včasih zvečer skupaj,
zapolniva vrzel na nebu.
[color=#6C6C96][/color]
se krohota v nepravilnosti.
Nato se postavi v pravilne
črte in oblike do mozaika.
Poljub, površen in plitek,
ostaja na površini, išče plen.
Nato ti seže v globino.
Tiho doseže svoj namen.
Prah, zajedljiv in oster,
poseda po svetlečih lučeh.
Tam nima miru, zato se zavleče
v bolečino, naužije se miru.
Jaz, nemirna in brez ritma,
se vdajam grobemu hrupu.
Samo en tvoj dotik je dovolj,
Da se moje življenje iz kaosa
spremeni v kozmos.
Veš, tam gori so zvezde,
v čudovitem redu svetijo.
Ko sva včasih zvečer skupaj,
zapolniva vrzel na nebu.
[color=#6C6C96][/color]
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 15. 09. 2010 ob 20:21
- Prebrano 657 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170
- Število ocen: 6
