Podobar
Podobar sem, nevešči samouk,
ki v toge verze vpleta tvoje ime,
zaman, da bi predramil ti srce,
zaman še sebi, da bi bil v poduk.
In kot bi bežal pred lepoto tvojo
še bolj sem žejen se v poljub vsesaval,
popotnik, lačen, ki z usodo svojo
sem pred podobo tvojo vztrepetaval.
A čas izpraska vse in se zajeda
v vse pore kakor siva tanka plesen
in komaj le vsak drug te še pogleda
s pogledom, ki je skrajno skrajno resen.
Podobar sem le lastnih umetnin.
Rezbarim, klešem, jedkam in razlivam
ujete verze spranih usedlin ...
In kaj ostaja v meni, kaj dobivam? Brezinbor
Napisal/a: Brezinbor
Pesmi
- 10. 09. 2010 ob 04:53
- Prebrano 848 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 285
- Število ocen: 7